Kako pa se o denarju pogovarjamo, ko izstopimo iz vsakdanjega klepeta? V veliki meri ljudje o njem težko spregovorimo, saj nas denar povezuje s široko paleto občutkov in čustev, ki niso vedno prijetni. Priznamo ali ne, denar nas od zgodnjega otroštva spremlja kot nekaj, kar nam lahko zagotavlja varnost, ugled, priljubljenost, sprostitev in tako naprej. Lahko se nam zdi, da je nekakšna garancija za lepe stvari v življenju. Ne glede na socialno poreklo, je vsak od nas lahko slišal in čutil, da pomanjkanje denarja povzroča težave. Definiranje pomanjkanja je zelo različno - za nekatere je to stanje, ko nimajo za hrano, za druge pa položaj, ko si ne morejo privoščiti novega avtomobila.
Dejstvo je, da o pomanjkanju denarja ne govorimo radi. Tema je primerljiva s pogovorom o spolnih navadah. Denar je namreč eden od tabujev (poleg samomora, incesta, spolnosti in drugih), seveda v kulturah, ki temeljijo na materialnih vrednotah. Pomanjkanje denarja je povezano z revščino, ki s seboj nosi težko breme sramu. Kaj bodo ljudje rekli, ko nimamo? Ali pa, ko z denarjem ne ravnamo ustrezno (tako kot pravijo, svetujejo drugi)? Denar lahko sproža tudi občutke krivde ali sramu, če ga imamo. Si lahko privoščimo dopust, avto, drago obleko ali bi sredstva rajši naložili in plemenitili kapital? Jih malce skrili? Ko s svojim denarjem ne želimo pomagati drugim ali pa ko jim dejansko pomagamo - sram ali krivda se lahko pojavljata v vseh teh primerih.
Sram, povezan z denarjem (angl. "money shame"), je prisoten povsod, vloga kulture in tradicije je pomembna. Vsi ga zaznavamo - moški, ženske, bogati, revni, starejši in mlajši. Pogosto denar predstavlja vstopno točko, vrata do naših osnovnih skriptnih prepričanj, ki nam sporočajo, da z nami nekaj ni v redu. Da si ne zaslužimo. Da nismo v redu. Da nismo sposobni. In tako naprej. Občutke lahko zaznavamo na različne načine - v telesu kot napetost v mišicah, črvičenje v trebuhu, stiskanje v vratu..., v mislih kot vsiljive misli o denarju - skrbi v zvezi s tem, kako ga pridobiti, kako preprečiti izgube, kako ga zaščititi pred nepridipravi, krizami, vojnami... Vera v denar je lahko naša osnovna ali dopolnilna vera, ki ima na nas tudi duhovni vpliv. "Denar je sveta vladar. " Ne samo na način, ki ga poznamo, torej da lahko z njim dosežemo vse. Vlada nam lahko tudi na čustvenem področju, če se sami tako odločimo. Če ugotovimo, da si tega zase ne želimo, lahko to odločitev spremenimo.
Pojav povezan z denarjem je tudi finančni stres, ki lahko vodi do intenzivnih oblik (angl. "Acute Financial Stress"), posttravmatske stresne motnje, katere vzroki so v financah posameznika. Enkratno ali ponavljajočo se izkušnjo ogrožanja varnosti, povezano z denarjem, človeka zaznamuje z enakimi simptomi, kot drugi travmatični dogodki. Telo se s pomočjo stresnih hormonov odziva z reakcijami bega, hromenja, boja ali močne ustrežljivosti/podredljivosti. Možgani nas pogosto časovno "goljufajo" in aktivirajo občutke, ki nimajo povezave s trenutnim dogajanjem okrog nas. So pa še kako realni, čeprav ljudje okrog nas običajno ne vedo o čem, govorimo. Psihiatrična in psihoterapevtska obravnava finančnega stresa je v osnovi enaka splošni obravnavi travme, na področju kognitivno vedenjskih tehnik pa se lahko vključi več vsebin, ki so neposredno povezane s financami.
Klienti in terapevti se v procesu psihoterapije vedno srečujemo tudi s področjem denarja. Čeprav to morda ni osnovna težava, s katero smo prišli v obravnavo, nam zavedanje njenih razsežnostih ne more škoditi. Ko kot klienti vstopamo v proces je prav, da že na uvodnem razgovoru od terapevta pridobimo jasne informacije tudi o denarju, načinu plačevanja, izdajanju računov. To je sicer ena od etičnih in zakonskih odgovornosti terapevta, vendar lahko z aktivnim pristopom tudi kot klienti dodatno prispevamo k pozitivni izkušnji psihoterapije.
DODATNA LITERATURA:
Tessler, B. (2013). The Antidote to Money Shame. Psychology Today. Dostopno na http://baritessler.com/2013/11/money-shame/, 23.10.2017.
Valenčič, J. (2016). Vpliv osebnih financ na raven stresa. Magistrska naloga. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Dostopno na http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/valencic2046-B.pdf, 23.10.2017.
