POTOVANJE...

nedelja, 19. februar 2017

"VSE JE NAROBE" IN "BODIMO VESELI" - OPTIMIZEM IN PESIMIZEM


"Vse je narobe." "Svet gre proti koncu." "Vsi delajo samo zase." "Nikomur ne moreš zaupati." "Vse je nevarno."?  Se vam zdijo naštete fraze iz sodobnega vsakdanjika znane?

In na drugi strani nasveti in prepričevanja, ki za uspeh na vseh področjih narekujejo: "Misli pozitivno.", "Nasmej se!", "Bodi vesel!", "Življenje je lepo."

Visoka stopnja nasprotujočih si informacij je za marsikoga zahtevna dilema, saj se srečuje z radikalnim nasprotjem tega, o čemer nas neprekinjeno informirajo različni mediji in na drugi strani zahteve, da ne rečem kar ukazi, kako naj se obnašamo da bomo uspešni, sprejeti. Kaj se dogaja? Kaj je pravzaprav realnost, oziroma ali jo sploh lahko izražamo? Smo lahko zaskrbljeni in žalostni na delovnem mestu, če se tako počutimo, ali moramo biti "veseli" oz. delovati nasmejani, ves čas dobre volje? Nekomu reči, da "...je življenje lepo...", ker tako čutimo mi, ni vedno na mestu, saj vsak človek v danem trenutku tega ne čuti.  

Velik delež strokovnjakov opisuje koristi veselja in pozitivnega razmišljanja na človekovo življenje in funkcioniranje v družbi. Temu se ne da oporekati, obstaja vrsta nevroznanstvenih dokazov (več na www.positivepsychologyprogram.com), ki to dejstvo potrjujejo. Vendar je temu pomembno dodati, da je koristno samo pristno, resnično dobro počutje. Torej ne "srečen obraz", izražanje "veselja" strankam in sodelavcem navzven, v notranjosti pa smo žalostni, morda jezni, razočarani. V takšnih primerih so lahko učinki ravno nasprotni od pričakovanih, obstoječo razpetost v sebi še dodatno stopnjujemo.

Zdravniki osveščajo javnost, da optimizem izboljšuje zdravje ljudi in pripomore k temu, da živimo dlje. Psihološka stroka v podjetjih v ospredje postavlja dejstvo, da optimistično usmerjeni zaposleni podjetju in sebi ustvarjajo večje zaslužke in lažje napredujejo na karierni lestvici. Pozitivno usmerjeni ljudje naj bi bili srečni in imeli več prijateljev. Zdi se, da so optimisti deležni vsega odobravanja, pesimisti pa ždijo nekje v senci...  Raziskovalci opozarjajo, da se je pri pesimizmu oz. optimizmu potrebno zavedati, da ne gre za dva fiksna in ločena pojava ampak za način mišljenja, ki ga lahko prilagajamo trenutnim okoliščinam. Ciljna uporaba tehnik in metod, ki spodbudijo optimizem oz. zavedanje vzrokov za pesimizem je lahko bistveno bolj učinkovita kot stalna, splošna, večkrat tudi vsiljena politika optimizma (Murphy Paul, 2016).

Poglejmo si vlogo pesimizma in optimizma od bližje. Čeprav pesimistično razmišljanje in čutenje morda na splošno nista prijetna in zaželena, sta za delovanje človeka nujni sestavini. Pesimist svoja pričakovanja v različnih okoliščinah zmanjšuje, velikokrat pod realno mejo lastnih zmožnosti, zato od aktivnosti ne pričakuje veliko. Nasprotno temu optimist pričakuje, da mu bo vedno in povsod uspelo vse, pogosto svoje zmožnosti preceni. Posledica: pesimist je lahko prijetno presenečen in vesel vsakega odstopanja od pričakovanj. Optimist pa je lahko ob odstopanjih razočaran in večkrat potrebuje velik vložek energije v ponovno vzpostavitev samozaupanja. Pesimizem je označen kot obrambna strategija, ki se odraža kot učinkovita na področju zaščite in preventive, optimizem pa je učinkovit na področjih, povezanih z napredkom, predstavlja motivacijski mehanizem (Hazlett, Molden in Sackett, 2011). 

Če povzamemo - optimizem kot izraz našega pristnega počutja je nekaj, česar si morda želimo, čeprav za marsikoga lahko predstavlja tudi nekaj strašljivega in težko predstavljivega, celo nevarnega. Pesimizem na drugi strani predstavlja pomemben mehanizem, ki vodi k predvidljivosti, previdnosti in omejevanju tveganja, marsikdo se v tem stanju počuti najbolj varno. Dovolimo si pri sebi odkrivati in raziskovati obe prvini: na kakšen način se pojavljata, v kolikšni meri se ju zavedamo, na kakšen način ju dojemamo v vsakdanjem življenju. Morda ju uporabljamo nezavedno, samo v določenih okoliščinah? Ali nam naš način pomaga pri doseganju zastavljenih ciljev ali nas morda ovira? Dopustimo, da nas spoznanja presenetijo...

VIRI:
  • Hazlett, A., Molden D.C., Sackett A.M. (2011). Hoping for the Best or Preparing for the Worst? Regulatory Focus and Preferences for Optimism and Pessimism in Predicting Personal Outcomes. V Social Cognition, Vol. 29, No. 1, pp. 74–96. Dostopno na http://ir.stthomas.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1022&context=ocbmktgpub, 6.2.2017.
  • Murphy Paul, A. (2011, 2016). The Uses and Abuses of Optimism and Pessimism. Dostopno na https://www.psychologytoday.com, 6.2.2017.
  • https://positivepsychologyprogram.com/

Ni komentarjev:

Objava komentarja