V teh dneh lahko na ulicah opazujemo pestrost različnih maškar, ki sodelujejo v pustnih povorkah, na karnevalih ali pa zgolj hodijo od hiše do hiše in poskušajo s svojo izvirnostjo motivirati ljudi, da jim podarijo kakšen evro ali svež krof. Med maskami lahko zaznavamo takšne, ki s svojim igrivim likom prinašajo veselje in radost, druge predstavljajo super junake, o katerih smo brali v otroštvu in smo uživali v njihovi nepremagljivosti. Grozovitost posameznih maškar nas lahko malce prestraši, sporočilo, ki ga poskušajo posredovati druge nas lahko približa trenutni družbeni problematiki in aktualnemu dogajanju. V osnovi gre za zabavo, ohranjanje običajev, prehod iz hladnega v toplo obdobje, proslavljanje zmage dobrega nad slabim, če vam je tako morda bliže.
Uporaba mask med ljudmi ni prisotna samo v pustnem času. Maskiranje predstavlja pomemben delež naših obrambnih mehanizmov, ki nam pomagajo (pre)živeti, nam olajšajo vsakdanjik in drugim omejijo prost dostop do naših skritih vsebin. Z maskiranjem se ljudje prilagajamo na različne socialne pritiske, tudi na različne oblike nadlegovanja in zlorab. Poleg maskiranja vedenjskih vzorcev, s čimer se srečujemo vsakodnevno, lahko v težjih primerih ljudje oblikujejo posamično ali več nadomestnih (dominantnih) značajskih potez, lahko oblikujejo celo eno ali več nadomestnih osebnosti, ki jih uporabljajo nezavedno. V teh primerih govorimo o resnejših psiholoških motnjah, konkretno o disociativni osebnostni motnji.
V vsakdanjem življenju uporabljamo različne oblike maskiranja, ki segajo od najbolj preprostih, povezanih z našim zunanjim izgledom (obleka, frizura, ličenje, sončna očala tudi ko ni sonca...) do zahtevnejših čustvenih mask (Sparks, 2015). Večina ljudi poskuša vzdrževati všečen videz, prijazen obraz, ki ga poskušamo kolikor se le da nadzorovati (Hanson, 2011), kljub temu pa velik del našega maskiranja poteka na nezavedni ravni. Maske ljudje uporabljamo v skladu s potrebami in trenutnimi okoliščinami. Vodja na kriznem sestanku deluje samozavestno, čeprav ga je morda strah. Študent kaže visoko stopnjo zanimanja za predavanje, dejansko pa se dolgočasi. Včasih si nadenemo jezen izraz, da dosežemo konkreten učinek, spet drugič se prijazno nasmehnemo, čeprav bi si morda želeli drugače. Velikokrat se smejimo šali med prijatelji, ki nam morda ni všeč, morda je celo za koga žaljiva. Ampak s smehom je lažje, brez te maske bi se izpostavili in morda v konkretnem trenutku preveč tvegali. Da izpademo čudni. Da nas izločijo iz družbe. Da ostanemo sami.

Primer, ko maske odpadejo, so tudi prelomni dogodki - izguba bližnjih, uspehi ali neuspehi na velikih športnih dogodkih, agresivno kršenje osebnih meja posameznika in podobno.
Vabim vas, da pregledate svoje omare, police, predale, kjer imate shranjene svoje maske. Katere želite uporabiti ta trenutek? Katere boste nosili v torek na pustni povorki, katere pa naslednji dan v službi? Katero največkrat uporabite pri igri z otroki? Morda katere ne potrebujete več ali pa jo želite malce prirediti? Kdaj ste lahko brez maske?
Karkoli se pojavi ob razmišljanju ali čutenju je v redu, napačni odgovori niso možni. Lahko pa si dovolimo več radovednosti.
VIRI:
Hanson, R. (2011). Who is Behind the Mask? Dostopno na: https://www.psychologytoday.com/blog/your-wise-brain/201103/who-is-behind-the-mask, 24.2.2017.
Sparks, S. (2015. The Masks That We Wear. Dostopno na: https://www.psychologytoday.com/blog/laugh-your-way-well-being/201510/the-masks-we-wear, 25.2.2017.